Kdaj saditi bor?
- Latinsko ime
- Pinus sylvestris
- Družina
- Pinaceae
Bor sadiš od oktobra do aprila.
Bor je lesnata rastlina.
Bor ima en sam vodilni poganjek in ga zato ne krajšaš in ne oblikuješ. Rana v starem lesu ostane odprta, ker iz nje ne požene nova veja. Odžagaš samo suho ali polomljeno vejo.
Razmik 9 metrov je razdalja ob sajenju, odrasla krošnja pa je še širša. Med mladimi drevesi je zato videti preveč prostora.
Bor je zimzelen in iglic pozimi ne odvrže. Skoznje izgublja vodo tudi takrat, ko ne raste, zato mora imeti korenine prijete, preden pride mraz. Jesen in pomlad mu dasta ta čas.
Bor skozi leto
- sajenje
Na kratko
Rastne razmere
Ali je bor strupen za mačke in pse?
Ne. Bor ni strupen za mačke in pse.
Bolezni in škodljivci
Naštete so vse težave, pri katerih viri navajajo to rastlino kot gostiteljico. Seznam ni razvrščen po pogostosti.
- Znaki
- Na vršičkih in spodnji strani listov se naselijo kolonije drobnih uši. List se zvije in skrivenči, na spodnjih delih ostane lepljiva medena rosa. Nevarnejše od objedanja je, da prenašajo viruse.
- Preprečevanje
- Ne pretiravaj z dušikom, saj je mehka in sočna rast tisto, kar uši iščejo. Spodbujaj plenilce (polonice, tenčičarice, najezdnike). Uporabi svetlečo zastirko, ki odvrne naselitev, in močan curek vode, ki zbije kolonijo z vršičkov.
- Ukrepi
- Kalijevo milo deluje na stik in samo dokler je mokro, zato mora zadeti spodnjo stran lista. Na sušnih rastlinah in v vročini lahko ožge, zato nanašaj zvečer.
- Znaki
- Rastlina nenadoma propade, pogosto sredi rastne dobe in brez predhodnega hiranja. Če pri tleh odlupiš lubje, je pod njim bela ali kremasta prevleka glivnega tkiva, tanka kot kožica gobe. V tleh so črne ali rjave vrvice, podobne vezalkam. Pozno poleti in jeseni se ob štorih ali nad odmrlimi koreninami pokažejo šopi medeno rjavih gob z belkastim obročkom na betu.
- Preprečevanje
- Gliva se po tleh širi z vrvicami nekaj centimetrov do dobre pedi pod površjem in okuži korenine žive rastline, ko se jih dotakne. Štorov in odmrlih korenin zato ne puščaj v tleh. Nobena rastlina ni popolnoma odporna, so pa posebej občutljivi kalina, španski bezeg, brogovita, weigela, forzicija, metuljnik, rododendron, tuja in oreh.
- Ukrepi
- Pripravkov ni. Edino, kar deluje, je izkop in odstranitev vseh okuženih korenin in štorov, ker glivi s tem vzameš hrano, brez katere vrvice v tleh ne rastejo. Širjenje na neprizadet del vrta ustavi navpična pregrada iz gumijaste ali debele plastične folije, vkopana kake pol metra globoko in nekaj centimetrov nad tlemi.
Pred uporabo preveri registracijo in navodila na embalaži.
Vodi svoje rastline v Tendasku
Zabeleži opravilo in nastavi opomnik za naslednje. Zgodovina vsake rastline ostane pri njej, zato ti ni treba ugibati.
Sorodne rastline
Vsi so iz iste botanične družine (Pinaceae).
Viri o rastlini: GBIF Backbone Taxonomy, Minnesota Poison Control System, NC State Extension Plant Toolbox, Oregon State University, Royal Horticultural Society, Wikidata. Podatki so preverjeni med 14. in 28. 8. 2026. Opisi težav se opirajo še na: Clemson Cooperative Extension, University of Wisconsin-Madison Division of Extension, Utah State University Extension.