Škodljivci in bolezni na vrtu

Najprej je dobro vedeti, s čim sploh imaš opravka, ker vsaka od treh skupin zahteva drugačen ukrep. Škodljivec je žival, ki se hrani z rastlino: uš, gosenica, pršica, polž. Bolezen je gliva, bakterija ali virus, ki pride v rastlino in se v njej razmnožuje. Motnja ni ne eno ne drugo. Rastline ne napada nič, narobe so razmere, kot pri cvetni gnilobi plodov ali mahu v trati.

Bolezni se skoraj vedno širijo z vodo. Trosi kalijo na mokrem listu, dež in zalivanje po listih jih odneseta na sosednjo rastlino, preostalo prenese orodje, ki ga ne razkužiš. Zato pri boleznih največ pomagajo ukrepi, za katere ne potrebuješ škropiva: dovolj prostora med rastlinami, zalivanje ob koreninah in ne po listih, odporna sorta, rez v suhem vremenu in orodje, ki ga razkužiš med rezi. Jeseni pospravi listje in odmrle dele, okuženih rastlin pa ne daj na kompost, ker bolezen tam prezimi. Pepelovka je izjema, saj se širi ob vročini in soparici, tudi kadar je list suh. Ko so pege na listu, tega lista ne reši nič več. Pri 21 od 24 bolezni na tej strani vir ne navaja nobenega sredstva.

Pri škodljivcih je najpomembnejši pravi čas. Mreža čez gredo mora biti tam že od setve ali sajenja, ker metuljem in muham prepreči, da bi odložili jajčeca. Če pobiraš gosenice, je škoda navadno že narejena. Nekaj uši na vrhu poganjka ni razlog za ukrepanje, saj jih pojedo polonice, tenčičarice, najezdniki in ptice, če jim na vrtu pustiš prostor. Pri 19 od 25 škodljivcev sredstva ni. Dovolj je mreža, obiranje z roko, past, curek vode ali samo to, da ukrepaš pravočasno.

Sredstvo je smiselno pri 9 težavah od 51. Nobeno ni sintetični insekticid: kalijevo milo proti ušem in pršicam, mineralno olje proti pepelovki, Bacillus thuringiensis proti gosenicam in mušicam, železov fosfat proti polžem, baker preventivno proti peronospori in krompirjevi plesni. Naravno ne pomeni neškodljivo. Kalijevo milo lahko ožge list, baker na že prizadetem listu ne pomaga, zato je pri vsaki težavi zapisano, kdaj sredstvo deluje in kdaj je zanj že prepozno.