Kdaj obrezati marelico?
- Latinsko ime
- Prunus armeniaca
- Družina
- Rosaceae
Marelico obrezuješ od junija do avgusta. Sadiš jo od oktobra do marca. Pobiraš jo od julija do avgusta.
Marelica je lesnata rastlina. Užitni deli so plodovi.
Marelica skozi leto
- obrezovanje
- sajenje
- pobiranje
Na kratko
Rastne razmere
Bolezni in škodljivci
Naštete so vse težave, pri katerih viri navajajo to rastlino kot gostiteljico. Seznam ni razvrščen po pogostosti.
Listne uši
škodljivec- Znaki
- Na vršičkih in spodnji strani listov se naselijo kolonije drobnih uši. List se zvije in skrivenči, na spodnjih delih ostane lepljiva medena rosa. Nevarnejše od objedanja je, da prenašajo viruse.
- Preprečevanje
- Ne pretiravaj z dušikom, saj je mehka in sočna rast tisto, kar uši iščejo. Spodbujaj plenilce (polonice, tenčičarice, najezdnike). Uporabi svetlečo zastirko, ki odvrne naselitev, in močan curek vode, ki zbije kolonijo z vršičkov.
Bakterijski rak koščičarjev
bolezen- Znaki
- Na deblu in vejah so vdrte, odmrle lise lubja, iz katerih spomladi izteka smolasta zlepljena smola. Na listih so drobne luknjice, kot bi bil list prestreljen. Veja nad rakom odmre. Marsikatero drevo ima le listne in poganjkove znake in nikoli ne dobi raka na deblu.
- Preprečevanje
- Bakterija vstopi skozi rane in listne brazgotine ob odpadanju listja, zato se koščičarji režejo poleti, ko je tkivo najbolj odporno, in nikoli pozimi. Isti termin ščiti tudi pred srebrolistnostjo.
- Ukrepi
- Vir navaja, da za domači vrt pripravkov proti tej bolezni ni. Ostane izrez: rakave predele odreži do zdravega lesa, orodje sproti razkuži, odrezano odstrani iz vrta.
Mraznica (štorovka)
bolezen- Znaki
- Rastlina nenadoma propade, pogosto sredi rastne dobe in brez predhodnega hiranja. Če pri tleh odlupiš lubje, je pod njim bela ali kremasta prevleka glivnega tkiva, tanka kot kožica gobe. V tleh so črne ali rjave vrvice, podobne vezalkam. Pozno poleti in jeseni se ob štorih ali nad odmrlimi koreninami pokažejo šopi medeno rjavih gob z belkastim obročkom na betu.
- Preprečevanje
- Gliva se po tleh širi z vrvicami nekaj centimetrov do dobre pedi pod površjem in okuži korenine žive rastline, ko se jih dotakne. Štorov in odmrlih korenin zato ne puščaj v tleh. Nobena rastlina ni popolnoma odporna, so pa po viru posebej občutljivi kalina, španski bezeg, brogovita, weigela, forzicija, metuljnik, rododendron, tuja in oreh.
- Ukrepi
- Pripravkov ni. Edino, kar deluje, je izkop in odstranitev vseh okuženih korenin in štorov, ker glivi s tem vzameš hrano, brez katere vrvice v tleh ne rastejo. Širjenje na neprizadet del vrta ustavi navpična pregrada iz gumijaste ali debele plastične folije, vkopana kake pol metra globoko in nekaj centimetrov nad tlemi.
Kodravost breskvinih listov
bolezen- Znaki
- Mladi listi se spomladi odebelijo, nagubajo in pordečijo, na njih se pokaže belkasta prevleka gliv, nato odpadejo. Drevo požene nove liste, a ga to izčrpa in pridelek je manjši.
- Preprečevanje
- Okužba se zgodi v dežju na komaj odprtem brstu, zato je ključno, da poganjki spomladi ostanejo suhi. Pri drevesu ob steni ali ograji naredi strešico iz folije čez vrh in sprednjo stran do dobre pedi nad tlemi, strani pa pusti odprte za opraševalce. Postavi jo po odpadanju listja jeseni in odstrani sredi maja. Isti zaklon hkrati varuje cvet pred slano.
- Ukrepi
- Vir navaja, da za domači vrt fungicidov proti kodravosti ni. Ostane suh brst spomladi, sproti pobrano okuženo listje in dobra oskrba, da si drevo opomore.
Srebrolistnost
bolezen- Znaki
- Listje na eni veji dobi srebrn lesk, veja nato odmre. Ob prerezu odmrle veje je v sredini nepravilna temna lisa, ki ne sledi obročem. Na starih odmrlih vejah pozneje zrastejo konzolaste gobe z belkasto volnato zgornjo in vijoličasto rjavo spodnjo stranjo. Srebrn lesk brez temne lise v lesu ni ta bolezen, ampak posledica suše ali mraza.
- Preprečevanje
- Trosi so dejavni od septembra do maja in vstopijo skozi rane, predvsem skozi reze. Odmrl les odstrani, preden na njem zrastejo trosovnjaki. Rez naj bo poleti, ko trosov ni.
- Ukrepi
- Prizadeto vejo odreži čim prej, in sicer krepko pod mestom, kjer se temna lisa v lesu konča. Orodje sproti razkuži in odrezano takoj odstrani, ker se na odloženih vejah trosovnjaki razvijejo naprej. Ran ne premazuj po pravilu, ampak le tam, kjer se bolezen ponavlja.
Plodova vinska mušica
škodljivec- Znaki
- Zoreči, še trdi plod dobi drobne vbodne luknjice in se v nekaj dneh sesede. V mesu je bela ličinka. Za razliko od navadnih vinskih mušic ta napade nepoškodovan in še ne prezrel plod, zato ni znak, da je sadje že pokvarjeno, ampak vzrok, da se pokvari.
- Preprečevanje
- Pobiraj sproti in ne puščaj prezrelih, poškodovanih ali odpadlih plodov na rastlini ali pod njo. Feromonske pasti, obešene na senčno stran grma ali drevesa, ne zatrejo populacije, povedo pa, ali je mušica že prisotna in kdaj je čas za zaščito. Pri vrtu ob gozdu ali grmovju jih obesi najprej na mejo, ker mušica prezimi v naravnem okolju.
- Ukrepi
- Ko je plod nastavljen, ga zaščiti z zelo gosto mrežo, z očesi pod enim milimetrom, ker navadna mreža proti pticam mušice ne zadrži. Poleg tega drži dosledno higieno: odstrani in odloži vse prezrele in odpadle plodove.
Vodi svoje rastline v Tendasku
Zabeleži opravilo in nastavi opomnik za naslednje. Zgodovina vsake rastline ostane pri njej, zato ti ni treba ugibati.
Sorodne rastline
Vsi so iz iste botanične družine (Rosaceae).
Viri o rastlini: ASPCA Toxic and Non-Toxic Plants, GBIF Backbone Taxonomy, NC State Extension Plant Toolbox, Oregon State University, Penn State Extension, Royal Horticultural Society, Wikidata. Podatki so preverjeni med 14. in 28. 8. 2026. Opisi težav se opirajo še na: Clemson Cooperative Extension, EPPO Global Database, University of Wisconsin-Madison Division of Extension, Utah State University Extension.