Kdaj obrezati jablano?
- Latinsko ime
- Malus domestica
- Družina
- Rosaceae
Jablano obrezuješ od januarja do marca. Sadiš jo od oktobra do marca. Pobiraš jo od avgusta do oktobra.
Jablana je lesnata rastlina. Užitni deli so plodovi.
Večina sort potrebuje opraševalca, torej drugo jablano, ki cveti ob istem času. Samooplodnih sort je malo. Ena sama jablana na vrtu zato pogosto ne obrodi.
Prva tri leta gredo v ogrodje. Prvi manjši pridelek nosi drevo v četrtem ali petem letu. Režeš ga vsako leto konec zime in ga vzgajaš z osrednjo vodilno vejo.
Pozna slana vzame cvet in s tem pridelek, drevesu pa ne škoduje. Odraslo drevo v tleh potrebuje malo vode. V lonec gre na šibki podlagi M9 ali M26.
Poganjki, listi in peške vsebujejo cianogene glikozide in so strupeni za pse in mačke, najbolj takrat, ko odrezano vejevje ovene. Meso ploda je užitno.
Jablana skozi leto
- obrezovanje
- sajenje
- pobiranje
Na kratko
Rastne razmere
Ali je jablana strupena za mačke in pse?
Da. Strupena za mačke in pse, deli: stebla, listi in semena.
Bolezni in škodljivci
Naštete so vse težave, pri katerih viri navajajo to rastlino kot gostiteljico. Seznam ni razvrščen po pogostosti.
- Znaki
- Na vršičkih in spodnji strani listov se naselijo kolonije drobnih uši. List se zvije in skrivenči, na spodnjih delih ostane lepljiva medena rosa. Nevarnejše od objedanja je, da prenašajo viruse.
- Preprečevanje
- Ne pretiravaj z dušikom, saj je mehka in sočna rast tisto, kar uši iščejo. Spodbujaj plenilce (polonice, tenčičarice, najezdnike). Uporabi svetlečo zastirko, ki odvrne naselitev, in močan curek vode, ki zbije kolonijo z vršičkov.
- Ukrepi
- Kalijevo milo deluje na stik in samo dokler je mokro, zato mora zadeti spodnjo stran lista. Na sušnih rastlinah in v vročini lahko ožge, zato nanašaj zvečer.
- Znaki
- Na listih so olivno zelene, žametne lise, ki kasneje potemnijo. Na plodovih so rjave do črne krastave lise. Ko plod raste, koža ob krasti ne more več in plod poči.
- Preprečevanje
- Gliva prezimi na odpadlem listju in okuženih poganjkih, zato je pospravljeno listje glavni ukrep: pograbi in odnesi vse odpadle liste in plodove, izreži prizadete poganjke. Odporne sorte so razlika, ki se pozna vsako leto.
- Ukrepi
- Za drevesa, s katerih se sadje je, za domači vrt ni pripravkov. Ostaneta higiena in izbira sorte.
- Znaki
- Rjava gniloba, ki se širi po plodu, na njej svetlo rjavi kupčki trosov, pogosto v koncentričnih krogih. Plod odpade ali pa ostane na veji kot posušena mumija.
- Preprečevanje
- Gliva prezimi v mumificiranih plodovih in rakastih ranah na lubju, zato poberi in odstrani vse gnile in mumificirane plodove ter izreži prizadete vejice. Okužba vstopi skozi rano, zato mreža proti pticam odvzame glavni vhod. V šopu se prenese s ploda na plod, ki se ga dotika.
- Ukrepi
- Za domači vrt fungicidov proti moniliji ni. Ostanejo sprotno pobiranje, odstranjevanje mumij in izbira manj občutljivih sort.
- Znaki
- V zorečem plodu je bela gosenica z rjavo glavo, ki se hrani v peščišču. Na strani ploda ali pri čašici je videti izhodno luknjo, ob prerezu pa rov in kupčke iztrebkov. Napadeni plodovi dozorijo in odpadejo prej.
- Preprečevanje
- Feromonska past, obešena v drevo maja, ne zatre škodljivca, pove pa, kdaj samci letijo, in s tem, kdaj ima kakršenkoli ukrep smisel. Spodbujaj ptice, ose in krešiče. Sproti pobiraj odpadle plodove, da se gosenice ne umaknejo v tla.
- Ukrepi
- Za domači vrt ostanejo feromonske pasti za spremljanje leta (na osamljenem drevesu ujamejo dovolj samcev, da je oplojenih jajčec manj), pobiranje napadenih plodov in koristne ogorčice, poškropljene po deblu, vejah in tleh pod krošnjo jeseni, ko gosenice zapustijo plodove.
- Znaki
- Cvetovi ob cvetenju nenadoma ovenijo in počrnijo, poganjki se posušijo in zavijejo kot pastirska palica, kot bi bilo drevo ožgano. V vlažnem vremenu iz okužbe izteka bela sluz. Če na meji okužbe odlupiš lubje, je les pod njim lisičje rdečerjav. Na vejah nastanejo vdrte odmrle lise.
- Preprečevanje
- Bolezen napada peškarje, torej jablano, hruško in kutino. Odstrani pozne, drugotne cvetove, preden se odprejo.
- Ukrepi
- Pripravkov ni. Okužene dele izreži takoj: odlupi lubje, poišči rdečerjavo obarvanje in reži do zdravega lesa krepko pod njim, pri debelejših vejah še precej dlje. Orodje razkuži med vsakim rezom. Odrezano sežgi ali odpelji z vrta.
- Znaki
- Rastlina nenadoma propade, pogosto sredi rastne dobe in brez predhodnega hiranja. Če pri tleh odlupiš lubje, je pod njim bela ali kremasta prevleka glivnega tkiva, tanka kot kožica gobe. V tleh so črne ali rjave vrvice, podobne vezalkam. Pozno poleti in jeseni se ob štorih ali nad odmrlimi koreninami pokažejo šopi medeno rjavih gob z belkastim obročkom na betu.
- Preprečevanje
- Gliva se po tleh širi z vrvicami nekaj centimetrov do dobre pedi pod površjem in okuži korenine žive rastline, ko se jih dotakne. Štorov in odmrlih korenin zato ne puščaj v tleh. Nobena rastlina ni popolnoma odporna, so pa posebej občutljivi kalina, španski bezeg, brogovita, weigela, forzicija, metuljnik, rododendron, tuja in oreh.
- Ukrepi
- Pripravkov ni. Edino, kar deluje, je izkop in odstranitev vseh okuženih korenin in štorov, ker glivi s tem vzameš hrano, brez katere vrvice v tleh ne rastejo. Širjenje na neprizadet del vrta ustavi navpična pregrada iz gumijaste ali debele plastične folije, vkopana kake pol metra globoko in nekaj centimetrov nad tlemi.
- Znaki
- Listje na eni veji dobi srebrn lesk, veja nato odmre. Ob prerezu odmrle veje je v sredini nepravilna temna lisa, ki ne sledi obročem. Na starih odmrlih vejah pozneje zrastejo konzolaste gobe z belkasto volnato zgornjo in vijoličasto rjavo spodnjo stranjo. Srebrn lesk brez temne lise v lesu ni ta bolezen, ampak posledica suše ali mraza.
- Preprečevanje
- Trosi so dejavni od septembra do maja in vstopijo skozi rane, predvsem skozi reze. Odmrl les odstrani, preden na njem zrastejo trosovnjaki.
- Ukrepi
- Prizadeto vejo odreži čim prej, in sicer krepko pod mestom, kjer se temna lisa v lesu konča. Orodje sproti razkuži in odrezano takoj odstrani, ker se na odloženih vejah trosovnjaki razvijejo naprej. Ran ne premazuj po pravilu, ampak le tam, kjer se bolezen ponavlja.
Pred uporabo preveri registracijo in navodila na embalaži.
Vodi svoje rastline v Tendasku
Zabeleži opravilo in nastavi opomnik za naslednje. Zgodovina vsake rastline ostane pri njej, zato ti ni treba ugibati.
Sorodne rastline
Vsi so iz iste botanične družine (Rosaceae).
Viri o rastlini: ASPCA Toxic and Non-Toxic Plants, Clemson Cooperative Extension, GBIF Backbone Taxonomy, Iowa State University Extension, NC State Extension Plant Toolbox, Royal Horticultural Society, University of Maryland Extension, Wikidata. Podatki so preverjeni med 14. in 28. 8. 2026. Opisi težav se opirajo še na: EPPO Global Database, University of Wisconsin-Madison Division of Extension, Utah State University Extension.